Kolikokrat moraš videti besedo, da se jo naučiš?

Raziskave kažejo, da je za trden začetek potrebnih približno 10 srečanj z besedo, nekatere besede pa jih zahtevajo več kot 20. Zakaj in kako izkoristiti vsako.

Figura iz gline riše na pragu, prijateljica pa se naslanja na podboj vrat majhnega umetniškega ateljeja.

Na kratko: Enega samega čarobnega števila ni, raziskave pa dajejo uporaben razpon. Ko se besed učiš ob branju, postane učenje verjetno pri približno 10 srečanjih: v eni študiji so bralci prepoznali pomen 84 odstotkov besed, ki so jih srečali 10-krat ali večkrat. Pod približno osmimi srečanji večino novih besed v nekaj mesecih pozabiš, nekatere pa ti uidejo celo po 20. Kako besedo srečuješ, je enako pomembno kot to, kako pogosto: srečanja razporedi v času, besedo srečuj v različnih stavkih in se je skušaj spomniti, ne le znova prebrati.

Kratek odgovor: približno 10, včasih pa precej več

Če si želiš zapomniti eno število, naj bo to 10. V več študijah z učenci, ki srečujejo nove besede med branjem, se pri približno desetih srečanjih nekaj spremeni: besede, ki so jih videli tolikokrat, veliko verjetneje razumejo, prepoznajo in si jih zapomnijo kot besede, ki so jih videli le nekajkrat.

A število „10“ ima tri poštene pridržke:

  • Odvisno je od tega, kaj pomeni „naučiti se“. Najprej pride prepoznavanje pomena besede, ko jo vidiš. Da se je spomniš sam, jo pravilno zapišeš in uporabiš v stavku, pride pozneje in zahteva več srečanj.
  • Nekatere besede so težje od drugih. Nekatere besede se ne primejo niti po 20 srečanjih.
  • Vsa srečanja niso enaka. Beseda, ki jo srečaš enkrat na dan deset dni, ni isto kot beseda, ki jo srečaš desetkrat v enem popoldnevu.

Zato na spletu najdeš odgovore od 6 do 20 in več. Med seboj si ne nasprotujejo. Merijo različne stvari.

Kaj so ugotovile študije

Raziskovalci to običajno preučujejo tako, da učencem dajo besedilo, v katerem se določene neznane besede pojavijo določeno število krat, nato pa preverijo, kaj so se naučili. Tu so glavne ugotovitve, od najbolj nadzorovanih do najbolj realističnih.

Webb (2007): 1, 3, 7 in 10 srečanj. Stuart Webb je 121 japonskim učencem angleščine dal brati kratka sobesedila, v katerih so se nove besede pojavile 1, 3, 7 ali 10-krat, nato pa so opravili deset različnih testov: črkovanje, pomen, slovnico, besedne asociacije in drugo. Vsak korak navzgor v številu srečanj je izboljšal vsaj eno vrsto znanja. Njegov sklep: deset srečanj v sobesedilu lahko prinese občutne napredke, a popolno poznavanje besede lahko zahteva več kot deset.

Rott (1999): štejeta že dve srečanji. Susanne Rott je srednje napredne učence pustila, da so med branjem neznane besede srečali dvakrat, štirikrat ali šestkrat. Že dve srečanji sta naredili merljivo razliko, dve in štiri srečanja so dala podobne rezultate, šest pa bistveno več. Učenje se torej začne zgodaj, le konča se ne zgodaj.

Pellicer-Sánchez in Schmitt (2010): pravi roman. Dvajset naprednih španskih učencev angleščine je bralo Things Fall Apart, neprirejen roman, ki vsebuje 34 besed v jeziku igbo, ki jih niso mogli poznati. Pri besedah, ki so jih srečali 10-krat ali večkrat, so prepoznali pomen 84 odstotkov in se spomnili pomena 55 odstotkov. Pri besedah, ki so jih srečali 8-krat ali manj, sta bili ti številki 36 in 7 odstotkov. Najjasnejšo ločnico sta avtorja našla med 5 do 8 srečanji ter 10 ali več.

Pigada in Schmitt (2006): en učenec, en mesec branja. V študiji primera je učenec francoščine v enem mesecu prebral štiri stopenjska berila, nato pa so se z njim pogovarjali o 133 ciljnih besedah. Njegovo znanje 65 odstotkov izmed njih se je na neki način izboljšalo. Črkovanje se je izboljšalo že po nekaj srečanjih, pomen pa je trajal dlje: ni bilo točke, od katere bi bil pomen zagotovljen, čeprav se je učenje opazno povečalo od približno 10 srečanj naprej. Nekaterih besed, kot je essayer (poskusiti), se ni naučil niti po 10 ali več srečanjih, besede le radeau (splav) pa niti po 20.

Waring in Takaki (2003): kaj ostane tri mesece pozneje. Petnajst japonskih učencev na srednji ravni ali višje je bralo stopenjsko berilo, v katerem se je 25 ciljnih besed pojavilo od enkrat do 15 do 18-krat. Tri mesece pozneje so se v povprečju spomnili pomena le ene od 25 besed in nobene od besed, ki so jih srečali manj kot osemkrat.

Kako prepričani smo? Precej prepričani glede smeri, manj glede točnega števila. Metaanaliza (študija, ki združi rezultate mnogih študij), ki so jo opravili Uchihara, Webb in Yanagisawa (2019), je združila 26 študij z 1918 učenci in pokazala srednje močno povezavo med številom srečanj in učenjem. Moč te povezave se je razlikovala glede na učenca (starost, koliko besed je že poznal), glede na to, kako je besede srečeval (razmik, slike, kako zavzet je bil), in glede na to, kako so ga testirali. Več srečanj zanesljivo pomaga. Koliko jih potrebuješ, je odvisno od vsega tega.

Zakaj se odgovor giblje od 6 do 20

Če o tem vprašanju prebereš pet člankov, lahko dobiš pet števil. Tukaj je razlog.

Prepoznati je lažje kot priklicati. Izbrati pravi pomen s seznama (prepoznavanje) je veliko lažje kot iz spomina ustvariti besedo ali njen pomen (priklic). V zgoraj omenjeni študiji z romanom so učenci po 10 ali več srečanjih prepoznali 84 odstotkov pomenov, priklicali pa le 55 odstotkov. Študija, ki preverja prepoznavanje, bo torej nakazala manj srečanj kot študija, ki preverja priklic ali uporabo.

Test danes ali čez tri mesece? Veliko študij preveri učence takoj po branju. Waring in Takaki sta jih preverila znova po treh mesecih in ostalo je zelo malo. Beseda, ki si jo poznal včeraj, še ni beseda, ki si se jo naučil.

Besede se razlikujejo. Beseda, ki je podobna besedi v tvojem jeziku, poimenuje nekaj konkretnega ali je pomembna za zgodbo, je lažja. Kratek, pogost glagol z veliko pomeni je lahko presenetljivo spolzek, kot kaže essayer iz študije Pigade in Schmitta.

Učenci se razlikujejo. Metaanaliza iz leta 2019 je pokazala, da sta tako starost učencev kot število besed, ki so jih že poznali, vplivala na to, koliko je ponavljanje pomagalo. Enako število srečanj ne naredi za vsakogar enako.

Samo branje je počasno. Metaanaliza iz leta 2023, ki so jo opravili Webb, Uchihara in Yanagisawa, je združila 24 študij z 2771 udeleženci, ki so se besed učili le z branjem, poslušanjem ali gledanjem. Učenci so v povprečju na prvem testu usvojili 9 do 18 odstotkov ciljnih besed, za poznejše teste pa avtorji ocenjujejo manj kot 20 odstotkov. Namerno učenje (kartončki, vaje) se odreže bolje: avtorji navajajo starejšo metaanalizo, v kateri so si učenci ohranili 39,4 odstotka. Branje ti da količino; namerno ponavljanje poskrbi, da se pomembne besede primejo.

Kaj naredi srečanje vredno

Deset srečanj je grobo vodilo. Deset dobrih srečanj je boljše. Raziskave kažejo na tri stvari, zaradi katerih je vsako srečanje vredno več.

1. Srečanja razporedi v času

Srečati besedo desetkrat v eni seji je manj koristno kot srečati jo na deset različnih dni. V metaanalizi iz leta 2023 je bilo učenje iz vnosa večje, ko so bila srečanja razporejena čez več sej, kot ko so se vsa zgodila v eni, razlika pa se je na odloženih testih še povečala (velikost učinka 1,71 pri razmaknjenem učenju proti 0,58 pri zgoščenem učenju).

Enako velja za kartončke. Nate Kornell (2009) je učence učil pare besed bodisi v enem velikem kupčku (tako da se je vsak kartonček vrnil po daljšem presledku) bodisi v več majhnih kupčkih (krajši presledki). Veliki kupček je zmagal pri 90 odstotkih udeležencev. A po prvi seji jih je 72 odstotkov verjelo, da so se bolje obnesli majhni kupčki. Razmik se zdi težji, in prav zato deluje. Naš članek o razmaknjenem ponavljanju to podrobneje razloži.

2. Skušaj se je spomniti, ne le znova prebrati

Videti besedo je ena vrsta srečanja. Priklicati jo iz spomina je močnejša. Tatsuya Nakata (2017) je 98 japonskih učencev učil 16 angleških besed, pri čemer so vsako priklicali iz spomina enkrat, trikrat, petkrat ali sedemkrat v eni sami seji. Pet in sedem priklicev je dalo jasno boljše rezultate kot eden ali trije, celo več tednov pozneje. A tu je preobrat: na porabljeno minuto je bil najučinkovitejši en sam priklic. Ponavljanje priklica se torej splača, a razporediti te priklice čez več dni je bolje kot jih nakopičiti v eno sejo.

3. Besedo srečuj v različnih stavkih

Vsako srečanje v novem stavku te nauči nekaj več: drug pomen, besedo, s katero se pogosto povezuje, kako se obnaša v slovnici. Zato je študija z romanom črkovanje, besedno vrsto in pomen štela ločeno: vsako raste s svojim tempom.

Behind the counter there is a letter and a small key.

Lucy puts the key in her pocket.

At night, the key does not open the bookshop door.

Tri srečanja z eno besedo, key (ključ), v treh poglavjih kratke angleške zgodbe ravni A2. Vsak stavek jo pokaže pri nečem drugem.

Koliko branja je to?

Če je cilj približno 12 srečanj na besedo, koliko moraš prebrati, da jih dosežeš? Paul Nation (2014) je na to odgovoril z velikimi zbirkami angleških besedil, pri čemer je 12 srečanj vzel kot „zmerno varen“ cilj.

Njegove ocene: da besede iz 2000 najpogostejših besednih družin srečaš približno 12-krat, moraš prebrati okoli 200 000 besed. Za 9000 najpogostejših približno 3 milijone, kar je odvisno od tvoje ravni približno dva do petindvajset romanov. (Besedna družina je beseda skupaj s svojimi oblikami, na primer read, reads, reading, reader.)

To se sliši veliko, a Nation je to pretvoril v čas. Če bereš s hitrostjo 150 besed na minuto pet dni na teden, za učenje tretjega tisoča besed potrebuješ približno 10 minut na dan; za petega tisoča približno 33 minut na dan. Ulov je v tem, da mora biti besedilo na pravi ravni, tako da so te besede tistih nekaj neznanih na strani. Prav zato se splača brati veliko lahkih besedil, kar opisujemo v članku kako se naučiti jezika z branjem.

Praktični načrt za tvojih naslednjih 100 besed

Vse to lahko uporabiš že danes, z aplikacijo ali brez nje.

  1. Beri vsak dan na udobni ravni. Izberi besedila, v katerih poznaš skoraj vsako besedo, da nove izstopajo in jih lahko uganeš iz sobesedila. Prav količina je tisto, kar besede vrača.
  2. Nekaj časa ostani pri eni temi ali seriji. Serija knjig ali zgodb znova uporablja iste like, kraje in besedišče, zato se iste besede vračajo same od sebe.
  3. Shrani besede, ki se pojavijo dvakrat. Beseda, ki se pojavi drugič ali tretjič, se je verjetno vredno naučiti. Zapiši si jo skupaj s stavkom, v katerem si jo našel.
  4. Ponavljaj s priklicem, ne s ponovnim branjem. Pokrij pomen in se ga skušaj spomniti, ali poglej pomen in skušaj ustvariti besedo. Tudi če se zmotiš in nato preveriš, to še vedno pomaga.
  5. Razporedi ponavljanja. Novo besedo ponovi naslednji dan, nato čez nekaj dni, nato čez teden ali dva. Kratke, razmaknjene seje premagajo eno dolgo.
  6. Besedo enkrat uporabi. Zapiši jo v stavek o svojem dnevu ali jo izgovori na glas. Uporaba besede je še ena vrsta srečanja in ti pokaže, ali jo res znaš.
  7. Ne skrbi zaradi trmastih besed. Če se beseda ne prime niti po mnogih srečanjih, je to normalno. Beri naprej; vrnila se bo.

Kje je pri tem Franzie

Franzie smo zgradili tako, da se srečanja seštevajo brez dodatnega truda. Piše zgodbe v jeziku, ki se ga učiš, na tvoji ravni, zgodbe pa se nadaljujejo poglavje za poglavjem, zato se vračajo isti liki in iste besede. Dotakni se katere koli besede, da vidiš njen pomen in slovnico ter jo slišiš, nato pa jo shrani.

Franzie kartica besede za angleško besedo arrive: glagol s pomenom prispeti, ki ga lahko shraniš in poslušaš.
Dotakni se besede, ki si jo že srečal, preveri, kaj pomeni, in jo shrani za ponavljanje.

Shranjene besede se vračajo v pregledih besedišča, kjer vidiš pomen in se spomniš besede, v vse daljših presledkih. Vračajo se tudi v tvojih naslednjih zgodbah, kjer se prilegajo, zato jih znova srečaš v novem stavku, ne le na kartončku. To so razmik, priklic in raznoliko sobesedilo v eni rutini.

Za to pa ne potrebuješ aplikacije. Kup stopenjskih beril, zvezek in nekaj minut ponavljanja na dan sledijo istim načelom.

Pogosta vprašanja

Kolikokrat moraš videti besedo, da si jo zapomniš?

Raziskave kažejo, da je za dobro možnost, da prepoznaš njen pomen, potrebnih približno 10 srečanj med branjem, za priklic in uporabo pa več. V eni študiji se učenci besed, ki so jih srečali manj kot osemkrat, tri mesece pozneje niso spomnili.

Ali drži pravilo „7-krat“?

Nobena študija ne kaže, da je sedem fiksno število. Nekatere besede se naučiš po manj srečanjih, druge jih potrebujejo več kot 20. Pomembno je, kako razmaknjena so srečanja in ali se besede skušaš spomniti.

Koliko novih besed se lahko naučim na dan?

Odvisno je od tega, koliko časa imaš za ponavljanje. Vsaka nova beseda v naslednjih tednih potrebuje več razmaknjenih srečanj, zato manjše število besed, ki jih res ponavljaš, premaga dolg seznam, ki ga vidiš enkrat.

Ali je branje dovolj za učenje besedišča?

Branje besedišče gradi vztrajno, a počasi: v študijah učenci samo z branjem ali poslušanjem usvojijo manj kot 20 odstotkov novih besed. Če dodaš namerno ponavljanje najbolj uporabnih besed, se jih prime veliko več.

Viri

  • Kornell, N. (2009). Optimising learning using flashcards: Spacing is more effective than cramming. Applied Cognitive Psychology, 23(9), 1297 to
    1. https://doi.org/10.1002/acp.1537
  • Nakata, T. (2017). Does repeated practice make perfect? The effects of within-session repeated retrieval on second language vocabulary learning. Studies in Second Language Acquisition, 39(4), 653 to 679. https://doi.org/10.1017/S0272263116000280
  • Nation, I. S. P. (2014). How much input do you need to learn the most frequent 9,000 words? Reading in a Foreign Language, 26(2), 1 to 16. https://doi.org/10.64152/10125/66881
  • Pellicer-Sánchez, A., & Schmitt, N. (2010). Incidental vocabulary acquisition from an authentic novel: Do Things Fall Apart? Reading in a Foreign Language, 22(1), 31 to 55. https://doi.org/10.64152/10125/66652
  • Pigada, M., & Schmitt, N. (2006). Vocabulary acquisition from extensive reading: A case study. Reading in a Foreign Language, 18(1), 1 to 28. https://doi.org/10.64152/10125/66611
  • Rott, S. (1999). The effect of exposure frequency on intermediate language learners' incidental vocabulary acquisition and retention through reading. Studies in Second Language Acquisition, 21(4), 589 to 619. https://doi.org/10.1017/S0272263199004039
  • Uchihara, T., Webb, S., & Yanagisawa, A. (2019). The effects of repetition on incidental vocabulary learning: A meta-analysis of correlational studies. Language Learning, 69(3), 559 to 599. https://doi.org/10.1111/lang.12343
  • Waring, R., & Takaki, M. (2003). At what rate do learners learn and retain new vocabulary from reading a graded reader? Reading in a Foreign Language, 15(2), 130 to 163. https://doi.org/10.64152/10125/66776
  • Webb, S. (2007). The effects of repetition on vocabulary knowledge. Applied Linguistics, 28(1), 46 to 65. https://doi.org/10.1093/applin/aml048
  • Webb, S., Uchihara, T., & Yanagisawa, A. (2023). How effective is second language incidental vocabulary learning? A meta-analysis. Language Teaching, 56(2), 161 to 180. https://doi.org/10.1017/S0261444822000507

Kako raziskujemo